“Ni mi všeč, zato ne bom pojedel!”

Ali se srednješolci dovolj zavedajo posledic zavržene hrane? Kakšne rešitve predlagajo?

Živimo v svetu, kjer načeloma lahko, če smo lačni, takoj prenehamo z delom, skočimo v bližnjo pekarno, si odpremo jogurt, pomalicamo. Hrana je nam, redkim privilegirancem, skupaj z vodo tako rekoč na dosegu kadarkoli in kjerkoli na modrem planetu. Ta dar je dan le redkim posameznikom, namreč kar 800 milijonov ljudi na svetu trpi lakoto. In sedaj se poraja bolj kot ne retorično vprašanje, kako sporno je dejstvo, da svet, po podatkih OZN-a, zavrže nenormalne 1,3 milijarde ton hrane na leto? Če pa omenimo podatke za našo bližnjo okolico, torej Evropsko unijo, potem lahko ugotovimo, da – po podatkih iz raziskave evropske komisije – v EU letno zavržemo 180 kg hrane na prebivalca. Skoraj polovico teh odpadkov odvržejo   gospodinjstva. Metanje hrane v smeti v vseh državah sveta prepoznavamo kot sporno početje. Zavržena hrana predstavlja resen problem civiliziranega sveta. En del se tega zaveda in probleme skuša odpraviti z raznimi ukrepi. Po poročanju National Geographica, denimo, šolske kuhinje ponekod dovolijo mladim, da si sami odmerjajo količino hrane, ki jo bodo pojedli, za kosilo pa je predvidenega več časa. Beri naprej

Alkohol: nevaren in prelahko dostopen mladim

Zakaj lahko opazimo vedno več mladostnikov, ki v prostem času pijejo alkohol? Ta stori veliko škode, in to kljub zakonu, ki prepoveduje prodajo alkoholnih pijač mlajšim od osemnajst let.

Srednješolska leta so zagotovo najbolj vznemirljiva leta našega življenja, spoznavamo nove prijatelje, si širimo obzorja in poskušamo nove stvari. Na žalost mednje spadajo tudi cigarete, alkohol in v najslabšem primeru nedovoljene droge (marihuana, LSD, kokain …). V članku se bom osredotočila na alkohol, saj je najlažje dostopen, pusti pa lahko hude posledice.

Zakaj pijemo alkohol?

V najstniških letih se nekateri ne znajo soočiti s težavami, kot so slabe ocene, stres, težave doma ali v družbi in zato posežejo po alkoholu, ki povzroči občutek ugodja in telo pomiri. Tako nekateri mislijo, da bežijo pred problemi, v resnici pa si jih le še večajo in prelagajo, kar pa lahko pusti hude posledice. V času interneta so zelo priljubljeni tudi tako imenovani internetni izzivi (»internet challenges«), ki prav spodbujajo pitje velikih količin alkohola, posnetki pa se potem kot dokaz objavijo na družabnih omrežjih. Beri naprej

“Izpolnjevanje dolžnosti je na Japonskem nekaj samoumevnega!”

INTERVJU Z  YOSHINAKO  JOŠTOM GERLOM

Tokrat vam predstavljamo Yoshinako Jošta  Gerla, dijaka 4. letnika klasične gimnazije, ki je zelo uspešen na področju tujih jezikov, še posebej ga zanima nemška slovnica. Lani je zmagal na državnem tekmovanju iz latinščine, udeležuje pa se še številnih drugih tekmovanj. Ker je znanje maternega  in tujih jezikov v današnjem času pomembno, je prav, da se njegove pomembnosti zavedamo. Jošt je odličen primer za potrditev reka, da si z jeziki resnično širimo obzorja in živimo več življenj.

Če bi se moral predstaviti v petih stavkih, kaj bi nam povedal?

Sem Yoshinaka Jošt Gerl, rojen v Celju, v meni pa se pretaka tudi japonska kri, saj je mati prišla z Japonske. Morda bi lahko rekel, da sem precej akademskega značaja. Rad preučujem zgodovino in jezike. V prostem času na ljubiteljski ravni rišem, plešem, se ukvarjam s kakšnim individualnim športom (tek, gorništvo), enkrat na teden se celo urim v japonskem mečevanju. Do nedavnega sem hotel postati industrijski oblikovalec, zdaj pa se je izkazalo, da bodo jeziki (nemščina in latinščina) moje poklicno področje.

Lani si zmagal na državnem tekmovanju iz latinščine, ki je potekalo na Škofijski gimnaziji Vipava. Kako si se nanj pripravljal? Ali so bile tekmovalne naloge težke?

Ugotovil sem, da se za tekmovanje iz latinščine nisem dovolj pripravljal. Zaradi šolskih obveznosti sem se začel pripravljati verjetno kakšen teden pred tekmovanjem, ponovil sem predvsem slovnico in vsebine iz Petronijevega romana Satirikon, ki smo ga morali prebrati. Sicer smo se pripravljali skupaj s profesorico latinščine. Zanašajoč se na dovoljeni slovar, sem nekoliko zanemaril ponavljanje besedišča, kar se mi je nekoliko maščevalo. Tekmovalne naloge so se mi zdele različno težke – nekatere je bilo moč v veliki meri rešiti že s sklepanjem, druge so bile zares trd oreh. Najtežje se mi je zdelo dopolnjevanje (originalnega) besedila. Najzahtevnejše pri sicer ne preveč težki latinščini se mi zdi prevajanje (včasih že razumevanje) originalnih besedil, ker se pisci nekako niso hoteli najbolj vzorno držati vseh pravil, za katera smo se zmenili pri pouku. 🙂  Beri naprej

“Razmišljujoč človek, ki ima včasih predolg jezik”

INTERVJU Z URHOM FERLEŽEM

Urh Ferlež je dijak 4. e-razreda klasične gimnazije, predstavnik dijakov v Svetu šole in velik ljubitelj literature ter jezikov. Uči se angleščine, latinščine, francoščine in ruščine. Vsako leto šolanja na I. gimnaziji v Celju je pripravil zanimivo raziskovalno nalogo in dosegel odlične uspehe. Pohvali se lahko s številnimi priznanji na jezikovnem področju. Videvamo ga tudi na različnih šolskih prireditvah, saj je vedno pripravljen sodelovati in pomagati.

Kako bi se na kratko predstavil?

Sem Urh Ferlež, za tiste, ki me imajo radi, sem Urhi, sicer pa sem dijak 4. letnika klasične gimnazije. Razmišljujoč človek, ki ima včasih malo predolg jezik. Beri naprej

Grožnje demokraciji v Bratislavi

Debatiranje je vrlina, ki te nauči argumentirano zastopati svoje mnenje in pogosteje zmagovati v besednih igrah doma in med vrstniki.  Oboje lahko izboljšuješ le z vajo in izkušnjami na turnirjih ali srečanjih, kot je bil Mednarodni debatni dogodek v Bratislavi v sklopu projekta Debate o grožnjah demokraciji. Udeležila sem se ga lahko večinoma zato, ker je v glavah mojih staršev nad dejstvom, da bom tam znanje svojega debatiranja izboljšala, prevladala misel o spokojnem miru in tišini v hiši ob moji odsotnosti. Beri naprej

V ritmih mazurke in četvorke

Vas pogosto zasrbijo pete? Ali pa morda bolj uživate le ob ogledu plesnega dogodka? Maturantski_ples_2016No, eden najpomembnejših se tudi letos na gimnazijah in drugih srednjih šolah bliža z bliskovito hitrostjo. Vsi vemo, kaj maturantski ples je. Vas zanima, kako se je spreminjal skozi čas, kako izgledajo priprave, kako se je treba potruditi za en čaroben večer, kako se ga spominjajo profesorji in kako se nanj pripravljajo maturanti I. gimnazije v Celju?

»Svojega maturantskega plesa se spominjam z mešanimi občutki. Spominjam se ga kot večera mladostne evforije. Bili smo veseli in razigrani, čeprav so bili časi veliko bolj skromni,« je o svoji izkušnji povedal ravnatelj I. gimnazije, dr. Anton Šepetavc. V pogovoru s profesorji, ki so naši bivši dijaki, smo izvedeli, da so se prireditve vsi veselili, čeprav to praviloma ni bil najpomembnejši družabni dogodek srednješolskega izobraževanja. »Spominjam se občutkov ponosa in pripadnosti šoli, ki je v preteklih letih postala del nas,« izpostavi profesorica Ana Lavbič.

Za mag. Tanjo Veber so bile najlepši del priprav plesne vaje, ki so predstavljale »sproščene zaključke napornih tednov, kjer smo res odmislili šolo in vse skrbi«. Beri naprej

Članek o članku – navdušujoč svet novinarstva

nt,rcPisanje za enega najbolj branih časopisov v savinjski regiji, Novi tednik, je privilegij uveljavljenih in izkušenih novinarjev. Tokrat je bila naloga prepuščena nam, nadobudnim laikom in ne-tako-zelo-laikom, srednješolcem Slovenije v okviru projekta Mladi za mlade. I. gimnazija ima v letošnjem letu zagotovljeno objavo dveh člankov na poljubni temi, ki so blizu srednješolcem. Beri naprej

Kulturni dan v Mariboru

Drugošolci smo se v četrtemb15k, 5. januarja, odpravili v Maribor. Na kulturnem dnevu ni manjkalo smeha, zabave in seveda – kulture. V Slovenskem narodnem gledališču Maribor smo si najprej ogledali krajšo verzijo opere Don Pasquale italijanskega skladatelja Gaetana Donizettija, ki ima komično vsebino. Po končani predstavi smo si ogledali še dve galeriji. Galerija Media Nox se ukvarja predvsem z razstavami mladih umetnikov, ki še niso zelo uveljavljeni. Njeno ime po latinsko pomeni “sredi noči” oziroma “polnoč”, saj so prve razstave odpirali ravno ob polnoči. V Umetnostni galeriji Maribor (UGM) pa smo si ogledali razstavo z naslovom Slovenija in neuvrščeni pop; ta prikazuje likovno umetnost šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, ki je nastajala v Socialistični republiki Sloveniji. Beri naprej

»V življenju preveč čakamo in premalo živimo.«

Intervju s Timnom Stepišnikom Perdihom

Timen Stepišnik Perdih, dijak 4. d-razreda, je uspešen na mnogih področjih. Največ timen stepišnik perdihnagrad in priznanj je dosegel na področju matematike in astronomije: osvojil je 3. mesto in prejel 2. nagrado na Državnem tekmovanju iz matematike, 3. nagrado na 22. Sanktpeterburški olimpijadi, avgusta pa se je udeležil Srednjeevropske matematične olimpijade, kjer je osvojil bronasto medaljo. Rad potuje in spoznava nove ljudi, uživa na igrišču, zlasti pa v glasbi. Večkrat smo ga lahko videli tudi na glasbenih prireditvah naše šole. Zanima ga veliko stvari, zato mu v življenju ni nikoli dolgčas.

Si zelo uspešen na področju matematike, fizike in astronomije. Nad katero od omenjenih ved si najbolj navdušen in zakaj?

To bo astronomija. Vesolje je zelo zanimiva, kompleksna in prelepa zadeva. Težko si predstavljam, kako bi se nekdo, ki ni popolnoma neobčutljiv na svet okoli sebe, ne zanimal za astronomijo. Kako deluje vse okoli nas? Kako smo nastali? Kako je nastalo vse, kar vidimo? Kaj poganja življenje, del katerega smo mi sami? To so pomembne teme, o katerih rad izvem kaj novega. Beri naprej

V pričakovanju Top Classica

Intervju s Tilnom Teržanom

tilen teržanTilen Teržan je dijak 3. e-razreda, ki vedno najde čas za sprostitev in oddih od knjig. Za nekatere so to razne masaže in joga, Tilnu pa kar ples, petje in pa tudi igranje. Kot predsednik kulturnega društva Antona Aškerca in dijak klasičnega oddelka je v decembru precej zaposlen. V četrtek, 8.12., je bilo v Novem mestu tretje srečanje dijakov klasičnih gimnazij, kjer je našo šolo zastopal tudi Tilen. Zadnjih nekaj tednov pa je zelo zaposlen s Top Classicom.

Zelo si aktiven na področju plesa, petja in igranja. Kdo te je navdušil nad vsem tem? 

Plešem že, odkar pomnim. Zasluge za to ima moja mama, ki me je vpisala v plesni studio. Petje in igra sta prišli sproti, ko sem na raznih plesnih tekmovanjih začel spoznavati različne ljudi. Navdih za igranje sem dobil ob gledanju filmov. Beri naprej