Intervjuji z mrtvimi in zgodbe gest

Človek se je in se bo skozi razvoj človeške vrste spreminjal. V kakšno korist nam je torej znanje o velikih dogodkih zgodovine, če jih poznamo kot pike na zgodovinskem traku  namesto kot koščke širše slike človeške miselnosti? Zgodovinska antropologija se ukvarja prav s tem – z barvanjem družbenega platna v ozadju zgodovinskih prelomnic in z razumevanjem sprememb.

V predavanju v sredo, 20. 12. 2017, z naslovom »Beseda in roka: zgodovinska antropologija« nas je antropologinja in doktorica antičnih študij Svetlana Slapšak popeljala skozi izjemno širok časovni in tematski okvir zgodovinskih virov, s katerimi se lahko naučimo več o nekdanjih civilizacijah in predvsem o »običajnem človeku« določenega časa. Predavanje smo organizirali v okviru družboslovnega društva.  Beri naprej

Kako smo kajuhovci preživeli dan brez telefona?

Dan brez telefona: si to v teh časih sploh lahko predstavljamo? S tem namenom je Dijaška skupnost dijake postavila pred prav poseben izziv in v petek, 15. 12., organizirala dan brez telefona. Glavni namen je bil, da bi se – namesto gledanja v zaslon – dijaki družili, pogovarjali in se igrali družabne igre.

21. stoletje – stoletje, ki nam je prineslo mnogo novih tehničnih naprav in s tem tudi nove vrste zasvojenosti, ki lahko imajo hude posledice, vendar jih uporabniki ne razumejo kot odvisnost. Najstniki čutijo potrebo po tem, da so ves čas povezani s spletom in da neprestano komunicirajo s svojimi prijatelji preko različnih socialnih omrežij. To privede do stresa, neprespanih noči, celo izostajanja iz šole. Počasi zamenjujemo realni svet z virtualnim in tega se moramo čim prej zavedati, opozarjajo strokovnjaki. Beri naprej