Športni tabor na Debelem Rtiču

V petek, 14. 9. 2018, smo se dijakinje in dijaki športnih oddelkov 3. letnika (3. d in 3. f) skupaj s spremljevalci prof. Vučko, prof. Škornik, prof. Topole in prof. Benčina že zgodaj zjutraj odpravili iz Celja proti Debelemu rtiču na športni tabor. Športni tabori so namenjeni dijakom športnih oddelkov v drugem in tretjem letniku. Na njih opravimo del pouka športne vzgoje in del obveznih izbirnih vsebin (OIV), kar nas razbremeni med šolskim letom. Po prihodu smo odšli v sobe in odložili prtljago, nato pa odšli na kosilo. Sledil je sestanek, na katerem smo izvedeli točne urnike in načrt dela ter se razdelili v 4 skupine. Po kratkem odmoru smo odšli na eno od ponujenih športnih aktivnosti: košarka in nogomet, odbojka na mivki, plavanje ali kajakaštvo. Dan smo zaključili s poukom matematike in izbranega tujega jezika ter večerjo. Beri naprej

Evropski dan jezikov

Da se gre človek učit baskovskega jezika, mora res imeti pet jajc!

Euskera, baskovski jezik, je brez dvoma nenavaden in čudovito (čeravno noro) zapleten. S svojim neindoevropskim izvorom, drugačnim zaporedjem besed v stavku, dvonaglasnicami in neverjetno mnogimi načini sklanjanja je najpogosteje eden izmed dveh maternih jezikov približno 720.000 ljudem. Govorijo ga v Baskovskih deželah, ki jih sami imenujejo Euskal Herria, v pokrajini na območju Španije in Francije. Nam je verjetno najbolj znana španska avtonomna pokrajina Baskija, ki je del tega območja.

In kar se tiče naslova članka, tako redek, kot se zdi posameznik, ki bi ustrezal navedeni absurdni fizični zahtevi, je redek tudi ta, ki bi dejansko imel dovolj poguma, da se poda na dolgo pot učenja euskere. To namreč navedena baskovska fraza o petih jajcih pomeni – imeti pogum. Beri naprej

Sprejem 23 zlatih maturantov in olimpijcev

»Ostanite naši, bodite ponosni na tole našo 210-letno gimnazijo, pa nase seveda«

V sredo, 19. septembra, smo na naši šoli pripravili slavnostni sprejem za 23 zlatih maturantov in olimpijcev, med katerimi je tudi diamantna maturantka Saša Klezin, in  olimpijce. Najprej jih je nagovoril ravnatelj dr. Anton Šepetavc in jim skupaj s profesorico Alenko Jeromel, tajnico šolske maturitetne komisije, čestital za izjemne dosežke.

»Dragi naši zlatki in zlatke, zlati maturanti in maturantke,« je začel gospod ravnatelj. »Danes bi vam na tem mestu rad rekel predvsem to, da smo ponosni na vas, da smo ponosni na vse, kar ste uspeli v teh štirih letih  –  ne samo zaradi mature, ker vas je tu kar nekaj takšnih, ki ste bili zelo aktivni tudi drugod. Ponosni smo na vse to, kar ste uspeli v teh štirih letih nabrati, in tisto, kar se včasih sliši ob takih priložnostih, je: ostanite taki, kot ste, jaz pa ne bi rekel ostanite taki, kot ste, ker v tem ni napredka. Poskušajte biti še boljši, poskušajte biti boljši tako na svojih študijskih in strokovnih področjih ali kamorkoli vas bo že pot odnesla in poskušajte biti drugačni in boljši kot ljudje.« Gospod ravnatelj jim je položil na srce, da ko se odločajo za poklic, se odločajo tudi za svoje življenje: »Poskušajte v njem ohraniti vrednote, kot smo vam jih poskušali dopovedati na tej šoli, naj vam ne bo prva stvar v življenju denar, zaupajte vase in v druge, bodite jim zvesti in ne pozabite, da ste v službi drugih ljudi, ne samo samega sebe in svojih interesov. To je treba v Sloveniji vedno znova povedati, ker se zdi, da ta država vedno bolj deluje samo še na ta način, kaj je komu osebno v prid.« Gospod ravnatelj je poudaril, da smo mi družba, skupnost, smo država in moramo misliti tudi drug na drugega in na svojo in našo skupno prihodnost: »Vi ste prihodnost, in to lepa, in jaz verjamem v vas in zaupam v vas, da boste v življenju še marsikaj lepega naredili.« Gospod ravnatelj je maturante povabil, da se vrnejo v svojo šolo ob kateri izmed mnogih priložnosti, denimo na maturantski ples ali pa na Top Classic, in zaključil: »Ostanite naši, bodite ponosni na tole našo 210-letno gimnazijo, pa nase seveda in na vse, kar ste do sedaj napravili, in trudite se še naprej, poskušajte biti še boljši, poskušajte narediti nekaj, kar bo preseglo tudi tisto, kar ste storili do sedaj.« Beri naprej

Sodelovanje z gimnazijo Lovassy László – Ne zgolj druženje, ampak tudi pridobivanje znanja

Širjenje obzorja se najlažje doseže z izobrazbo in potovanjem. Gimnazija Lovassy László iz Veszpréma na Madžarskem z našo gimnazijo sodeluje letos že četrtič in uspešno dosega oboje – učenje o kulturnih in nacionalnih razlikah in podobnostih obeh gimnazij ter izkušnjo potovanja in spoznavanja novega okolja iz prve roke. Ideja o izmenjavi se je porodila že pred leti, ko se je župan gospod Bojan Šrot pogovarjal s slovensko veleposlanico na Madžarskem, ki je izrazila željo, da se kakšna slovenska gimnazija poveže z madžarsko. Gospod Šrot se je spomnil na I. gimnazijo v Celju. Veleposlanica je poklicala ravnatelja dr. Antona Šepetavca, ki je bil za sodelovanje. Trajalo je še kakšni dve leti, da sta se gimnaziji povezali in se aprila 2016 prvič srečali.

Prvo leto se je na Madžarsko odpravila manjša vokalna zasedba naše gimnazije, drugo leto pa so madžarski prijatelji uslugo vrnili z obiskom glasbeno-plesne skupine. Dijaki tretjega in četrtega letnika se tako gotovo še spomnijo uprizoritve madžarske folklore, v kateri smo se na koncu preizkusili skoraj vsi prisotni na ploščadi pred šolo. Tretje leto pa se je že začel projekt, del katerega je bil tudi letošnji obisk. Organizatorji na obeh gimnazijah (prof. Holubné Szita Zsuzsanna kot madžarska in mag. Alenka Blake kot slovenska koordinatorica projekta) so se namreč odločili, da bo dijake poleg ustvarjanja prijateljstev družilo še aktivno raziskovanje mesta gostiteljev. Beri naprej

“Imeli boste nekoga, ki ima to gimnazijo resnično rad!”

Intervju s Timotejem Klincem

Letos se je za kandidata za predsednika Dijaške skupnosti prijavil le en kandidat – Timotej Klinc. Kaj vse obljublja dijakom? Bo Dijaška skupnost pod njegovim mandatom tudi tako dejavna kot v prejšnjem?

Timotej, večina dijakov te sicer pozna, pa vseeno: predstavi se nam v nekaj stavkih.  

Sem Timotej Klinc, med dijaki poznan kot nekdo, ki je vedno rad v središču pozornosti, glasen, vedno nasmejan in direkten. Strinjal se bom s tem površnim opisom sebe in dodal, da obožujem jugo rock in rap glasbo, ameriški nogomet, mesto Dunaj in čevlje. Moj največji strah pa je plešavost. Včasih sem igral rokomet.

Letos si edini kandidat za predsednika Dijaške skupnosti. Zakaj meniš, da nimaš protikandidata?

Ne vem, sem bil pa prav slabe volje, ko sem izvedel, da bom letos sam svoj nasprotnik, ker sem se zelo veselil soočenja in ljudi, ki si to šolo predstavljajo drugače. Morda je razlog tudi ta, da je res ogromno dijakov že bilo vnaprej prepričanih v mojo zmago na teh volitvah, ampak to vseeno ne upraviči dejstva, da se ni nihče drug opogumil in dijakom predstavil svoje ideje. Beri naprej

Šola z videzom, pametjo in srcem

Na Kajuhu se leto spodobi začeti tako, kot ga bomo brez dvoma nadaljevali – z bumom. Že prvi šolski dan se je naša šola namreč izkazala v vlogi gostiteljice pomembnih gostov. V ponedeljek, 3. 9., so nas prišli pozdravit in nagovorit predsednik Vlade Republike Slovenije v odhodu dr. Miro Cerar, ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič in celjska poslanka v Državnem zboru Janja Sluga.

Po ubrani izvedbi državne himne našega mešanega pevskega zbora (ki mu počitnice niso ohladile glasilk) je dijake tretjega letnika v Gimnazijki kratko nagovoril ravnatelj dr. Anton Šepetavc. Ta je na govorniški oder povabil dr. Cerarja, ki je svoje vtise o šoli podelil z besedami v naslovu: šola, ki ima pomembno, pomembnejše in najpomembnejše (v tem vrstnem redu, se razume); videz, pamet in srce. Z našim ravnateljem sta se strinjala, da gre za staro stavbo z mlado preobleko in mladim duhom. Dr. Makovec Brenčič nam je v svojem pozdravu nato prisrčno zaželela uspešno šolsko leto. Postavila nam je uganko o obletnici smrti znanega slovenskega pisatelja in nam podarila več izvodov novega stripa o Cankarju.

Pod vodstvom dr. Šepetavca so si gostje ogledali še preostanek šole in našo novo telovadnico, po poti pa so se oglasili tudi v nekaj učilnicah, kjer so za ostale razrede potekale uvodne ure v novo šolsko leto. Ta čas pa je v gimnazijski pevski zbor še naprej s petjem navduševal dijake tretjega letnika.

Nika Gradišek