Evropski dan jezikov

Da se gre človek učit baskovskega jezika, mora res imeti pet jajc!

Euskera, baskovski jezik, je brez dvoma nenavaden in čudovito (čeravno noro) zapleten. S svojim neindoevropskim izvorom, drugačnim zaporedjem besed v stavku, dvonaglasnicami in neverjetno mnogimi načini sklanjanja je najpogosteje eden izmed dveh maternih jezikov približno 720.000 ljudem. Govorijo ga v Baskovskih deželah, ki jih sami imenujejo Euskal Herria, v pokrajini na območju Španije in Francije. Nam je verjetno najbolj znana španska avtonomna pokrajina Baskija, ki je del tega območja.

In kar se tiče naslova članka, tako redek, kot se zdi posameznik, ki bi ustrezal navedeni absurdni fizični zahtevi, je redek tudi ta, ki bi dejansko imel dovolj poguma, da se poda na dolgo pot učenja euskere. To namreč navedena baskovska fraza o petih jajcih pomeni – imeti pogum.

Ampak, če ima dr. Barbara Pregelj, prevajalka španskega in baskovskega jezika, docentka za književnost na Univerzi v Novi Gorici ter lastnica založbe Malinc, poleg izjemne ljubezni do jezika še kaj, je to pogum. Euskere se namreč zelo uspešno uči v želji, da bi brez težav prevajala knjige v jeziku Baskov in pred kratkim je izšel njen prvi prevod iz baskovščine: Rdeči zvezek Arrantxe Urretabizkaie. Pod njenim vodstvom smo v torek, 25. 9. 2018, tudi dijaki drugega in tretjega letnika dobili vpogled v baskovski jezik in identiteto. Predavanje je potekalo v okviru obeležitve evropskega dneva jezikov, dr. Pregelj pa nas je skozi baskovske zgodovino, kulturo, literaturo, šport, mesta, pregovore in še kaj spretno popeljala s pomočjo baskovskih številk.

Tako smo na primer izvedeli o baskovskem boju za neodvisnost pod Francovo diktaturo, bombardiranju Guernice, poenotenju raznolikih narečij v batuo (skupni baskovski jezik) in postopno uvedbo baskovskega jezika v dvojezične šole na območju Baskije. Pa še o tradicionalnih športih, kot je pelota, veslanje na divjih valovih, vlečenje vrvi in dvigovanje kamnov, o mitologiji, gastronomiji in tako naprej.

Celotne kulture se prav gotovo ne da stlačiti v eno predavanje, ampak s pomočjo dr. Pregelj je bilo kukanje skozi ključavnico izjemno zanimivo. Bat, bi, hiru (en, dva, tri) se je šolska ura iztekla in čas je bil za hamaiketako – malico.

Nika Gradišek

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja