Festival športa in kulture v Ščjolkovem

Dijaki I. gimnazije v Celju (Dejan Kokanović, Tadej Teršek, oba 1. g, Jon Bezgovšek, 2. f, Dejan Zvonar, 3. c, Lara Bezgovšek, 3. č, Jaka Muhedinovič, 3. d, Matic Conradi, 4. b, s spremljevalcem Brankom Bezgovškom) smo se tudi letos udeležili Festivala športa in kulture v Ščjolkovem. To je mesto v okolici Moskve, ki je od leta 2017 uradno pobrateno s Celjem. V Rusijo smo potovali z delegacijo Mestne občine Celje in dijaki Gimnazije Celje – Center, s katerimi smo se povezali v ekipo in se trudili v najlepši luči predstaviti naše knežje mesto in seveda tudi državo Slovenijo.

Dijaki obeh gimnazij smo se že pred odhodom v Rusijo večkrat srečali, da smo se spoznali in dogovorili, kako in s kakšno točko se bomo predstavili na festivalu. V sredo, 15. 5., smo se vsi skupaj odpeljali na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana in nato poleteli do Moskve. Pristali smo v poznih popoldanskih urah. Ruski predstavniki so nas toplo sprejeli, nato pa je sledila še dolga vožnja do mladinskega kampa Junarmejec. Čeprav nas je potovanje malo utrudilo, po večerji dneva za nas še ni bilo konec, saj smo se družili ob prijetni glasbi in se pogovarjali dolgo v noč. Tako preživeti večeri so postali naša vsakodnevna navada.

Sprva smo bili v kampu sami, saj smo prišli tja pred drugimi udeleženci festivala. V teh dveh dnevih smo spoznavali okolico Moskve, obiskali letalski muzej in eno izmed šol, kjer so nam postregli tradicionalno rusko hrano, nas naučili nekaj ruskih besed, predstavili zanimiva dejstva o odkrivanju vesolja in povedali ključne podatke o njihovi zgodovini. Naučili so nas tudi tradicionalnih plesov, s katerimi so nas zaradi njihove energičnosti in pozitivne energije tako navdušili in spodbudili, da smo tudi mi predvajali nekaj slovenske glasbe in jih naučili naših plesnih korakov. Druženje je bilo zelo sproščeno in zabavno. Ob slovesu smo se sprehodili do drevesa prijateljstva, ki ga je 15. maja 2017 posadil naš ravnatelj dr. Anton Šepetavc, in si ob njem nekaj tiho zaželeli ter ga okrasili s pentljami. Z ruskimi dijaki smo si izmenjali stike, zdaj pa upamo, da se še kdaj ponovno srečamo.

V kamp so postopoma prišli tudi drugi udeleženci festivala. Sodelovalo je trinajst ekip. Največ udeležencev je bilo iz različnih delov Rusije, nekaj pa jih je bilo tudi iz Belorusije. Na svečanem odprtju so zaplapolale vse tri državne zastave. V prvem delu tekmovanja smo vse ekipe prepevale predstavitvene pesmi. Za to priložnost je naša ekipa pripravila pesem Slovenija, od kod lepote tvoje. Čeprav smo bili na vrsti zadnji, so se gledalci in drugi udeleženci na našo predstavitev neverjetno pozitivno odzvali, kar nam je veliko pomenilo. Komisija nas je za to točko nagradila z drugim mestom.

Naslednji dan je sledil športni del festivala, kjer smo tekmovali v štafeti, skokih v daljino, pikadu, nogometu, metu žogice, streljanju z elektronskim orožjem, vleki vrvi in veseli štafeti. Čeprav na festivalu ni bila poudarjena tekmovalna nota, smo zelo ponosni, da smo, tako kot že naši predhodniki, lanskoletni udeleženci festivala, zmagali v vleki vrvi. Z lepimi občutki smo stopili na najvišjo stopničko in ob plapolanju slovenske zastave prejeli medalje.

Poleg teh osrednjih aktivnosti festivala pa so nam v kampu pripravili še veliko drugih dejavnosti, kot so kres, disko, večer prijateljstva in druge, katerih namen je bil predvsem druženje, spoznavanje in povezovanje udeležencev. To so bili za nas najlepši trenutki, ki si jih bomo za vedno zapomnili, saj smo se takrat v ekipi bolje povezali, prav tako pa smo spoznali udeležence iz Rusije in Belorusije, s katerimi smo se povezali preko Instagrama in drugih socialnih medijev ter bomo zagotovo še naprej ohranjali stike.

Festival se je končal s svečano podelitvijo nagrad, potem pa je večina udeležencev odšla. V zadnjih dneh naše nastanitve smo si ogledali Kremelj in mesto Moskva, kjer smo tudi preživeli nekaj prostega časa. Čeprav je v kampu spet ostala le naša ekipa, nam ni bilo dolgčas. Popoldan smo preživeli s sproščenimi sprehodi po poteh med brezami, ki so posajene znotraj kampa, in z igrami na igrišču, pozneje pa prijeten večer ob kresu, dobri hrani in glasbi.

Čas v dobri družbi in lepi okolici hitro mine. V torek, 22. 5., smo se že v zgodnjih jutranjih urah morali odpraviti iz mladinskega kampa v Moskvo in od tam v Slovenijo. Domov smo se vrnili polni pozitivnih vtisov, nove energije in lepih spominov. Za to izkušnjo smo zelo hvaležni in je zagotovo ne bomo nikoli pozabili. Bila je edinstvena, zaznamoval jo je športni duh in v harmoniji sta zazveneli Katjuša ter Slovenija, od kod lepote tvoje.

    Lara Bezgovšek

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja