Obiskali smo 58. umetnostni beneški bienale

Beneški umetnostni bienale je svetovno znan dogodek, ki vsako liho leto v Benetkah kot njegovem glavnem prizorišču s skupno temo poveže izbrane umetnike in umetnice z vsega sveta in posredno privabi do pol milijona turistov. Umetniki se s svojimi deli širši javnosti predstavijo kot posamezniki ali pa zastopajo svojo državo v nacionalnih paviljonih. Najboljša dela so na otvoritveni predstavitvi v posameznih kategorijah nagrajena z levi. Letošnjega zlatega leva za najboljši nacionalni paviljon je z instalacijo plaže, naslovljeno ”Sun & Sea”, ki kritizira užitkarsko ležernost današnje družbe, prejela Litva.

Letošnji 58. beneški bienale z naslovom ”May You Live in Interesting Times” (Da bi živeli v zanimivih časih) označuje nestabilno obdobje, na pragu velikih sprememb zaznamovano z negotovostjo sedanjosti in prihodnosti. Kurira ga Ralph Rugoff. V povezavi z naslovom tokratna tema bienala ni določena, gre za generalni pristop doživljanja družbe skozi umetnost. Slab mesec pred njegovim zaprtjem smo si ga ogledali tudi dijaki I. gimnazije v Celju.

Po peturni vožnji z avtobusom smo se do prvega glavnega prizorišča bienala, Giardinija oziroma Vrtov, odpeljali z majhno ladjo. Sivina meglenega jutra se je držala napovedi; dan bo suh in oblačen, temperature ne prenizke. Zame in še za koga je bil to prvi obisk Benetk sploh, zato smo stali pred vhodom v Vrtove, ne točno vedoč, kaj lahko pričakujemo. Ogleda smo se lotili nekateri negotovo, nekateri načrtno in zagnano – časa je bilo namreč malo, paviljonov pa veliko. V majhnih skupinicah smo se v trenutku porazgubili v počasnem toku drugih obiskovalcev. Med drugimi smo si lahko ogledali težko pričakovana angleški paviljon Cathy Wilkes in francoski paviljon Laure Provost, ki sta se v času našega obiska edina lahko pohvalila z vrsto, srbski paviljon v bivšem jugoslovanskem in avstrijski paviljon Renate Bertlmann s feminističnim motivom. Beri naprej

Športni tabor na Debelem rtiču

V ponedeljek, 23. 9. 2019, smo se dijaki in dijakinje športnih oddelkov 3. letnika, skupaj z razrednikoma, prof. Glažar in prof. Stoparjem, ter prof. Marković in prof. Benčino odpravili na športni tabor na Debeli rtič. 

Športni tabori so namenjeni dijakom športnih oddelkov v drugem in tretjem letniku in so obvezni, saj na njih opravimo določeno število ur športne vzgoje in tudi nekaj obveznih izbirnih vsebin (OIV). Tako smo med letom manj obremenjeni in lažje usklajujemo treninge in šolske obveznosti. 

Ko smo prispeli na cilj, smo se najprej razporedili v sobe, odložili prtljago in odšli na kosilo. Po krajšem počitku sta nam prof. Stopar in prof. Benčina predstavila urnik za naslednje tri dni. Prvi dan zaradi dežja nismo mogli opravljati določenih zunanjih aktivnosti, zato smo imeli več ur pouka – kemije in biologije. Sledila je večerja, potem pa smo se odšli kopat v hotelski bazen. Po kopanju smo si ogledali četrtfinale odbojke in z navijanjem spodbujali naše odbojkarje.  Beri naprej

Tako so prvošolci postali kajuhovci 

V torek, 10. 9. 2019, je na ploščadi pred našo šolo potekal uradni sprejem dijakov prvega letnika. Najprej jih je pozdravil predsednik dijaške skupnosti Timotej Klinc, jim zaželel dobrodošlico na šoli, nato pa je prvošolce čakal prvi del sprejema – kviz. Ta je bil sestavljen iz desetih vprašanj, med drugim, kako se imenuje naša jedilnica, kam so šli dijaki četrtega letnika na maturantski izlet in koliko let je dr. Anton Šepetavc že ravnatelj (mimogrede, odgovor je trinajst let in ne štirideset, kot so dejali dijaki nekega razreda). Vsak pravilni odgovor je štel eno točko in po vseh vprašanjih je vodil 1. b z devetimi točkami. Drugi del sprejema je bil bolj fizičen; vsak razred si je izbral predstavnika, ki je moral teči v šolo in čim hitreje najti vrečko z lizikami, na kateri je bil napisan njegov razred. Tisti razred, katerega predstavnik je iz šole pritekel prvi, je dobil še dodatnih deset točk, drugi osem, tretji šest, ostalih pet pa od pet do ene točke. Prvi se je pred šolo vrnil predstavnik 1. d, ki je s temi dodatnimi točkami osvojil tradicionalno lisičko. To jim je z besedami: »2. č vam čestita za zmago in upa, da boste naslednje leto enako dobro predali lisičko, kot smo jo mi letos,« predala predsednica lanskega zmagovalnega razreda Maja Kresnik – Doberšek. Ana Nuša Anžič iz 1. d je povedala, da ji je bil sprejem všeč: »Lahko bi trajal še dlje, ker sem res uživala in mislim, da lahko to rečem kar v imenu vseh. Všeč so mi bila vprašanja in zdi se mi, da smo se takrat kot razred bolj povezali, sploh zaradi zmage športniki pač radi zmagujemo.« Beri naprej

»Da se spoznamo in spoštujemo v drugačnosti!«

Nad izmenjavo na Madžarskem smo bile navdušene, a nas je zanimalo tudi, kaj o tem menijo dijaki in seveda profesorice. O tem smo povprašale prof. Alenko Blake ter prof. Zsuzsanno Szito Holubne, ki je koordinatorka izmenjave na Madžarskem. Vprašale smo tudi nekaj dijakov gostiteljev iz madžarske gimnazije. 

Kakšen je vaš pogled na odnos in povezanost med šolama?

Prof. Blake: Obe šoli sta zelo dobri in dobro organizirani, imata pa tudi zelo dobre in pridne dijake. Primerljivi sta tudi v nacionalnem merilu, obe spadata med pet najboljših šol v državi. Zdi se mi, da se odlično ujamemo tudi po človeški plati, predvsem s profesorji, ki so pridni, delavni in vso stvar dobro organizirajo, zato je z njimi lepo sodelovati. Imamo skupno zgodovino, ki nas povezuje, čeprav nam je njihov jezik tuj.

Prof Holubne: Mislim, da imamo odličen odnos, ker je vaša šola zelo podobna naši, po interesih, rezultatih, obnašanju. Skoraj tako se zdi, kot da ste del nas. To se je potrdilo tudi, ko smo bili v preteklih letih v Celju in videli vaš način dela. Beri naprej