»Lingua latina regina linguarum«

Intervju s profesoricama latinščine

Latinščina je kraljica jezikov. Kot je Elizabeta II. kraljica Velike Britanije in atletika kraljica športov. Preprosta resnica, ki se je zavedajo vsi latinisti. Klasična gimnazija je v Sloveniji prava redkost. Ponosni smo, da lahko bodoči dijaki I. gimnazije v Celju ob programu splošne in umetniške gimnazije ter športnega oddelka izberejo tudi program klasične gimnazije. Za informacije iz prve roke smo o tem svojevrstnem programu v okviru letošnjega dneva odprtih vrat klasične gimnazije na I. gimnaziji v Celju povprašali naši profesorici latinščine: profesorico Darjo Marčič in profesorico Ivano Šikonija, ki je tudi koordinatorica klasične gimnazije in mentorica gledališke skupine Kajuhovi klasiki. Če vas ali vaše starše program zanima ali pa ste le mimoidoči radovednež, vas vljudno vabimo k branju. Beri naprej

Klasiki o klasični gimnaziji

Zakaj klasična gimnazija? A se je fino učiti latinsko? Klasiki so prav posebni dijaki naše šole (t. i. species classica, vrsta klasikov), zato smo o klasični gimnaziji povprašali kar njih, saj so predvsem oni zaslužni zato, da duh antike živi naprej tudi na I. gimnaziji v Celju. Povedali so nam,  zakaj so se odločili za klasični program in kateri študiji jih kot dijake klasike zanimajo.

Gal Šmajs, 3. e: Po resnici povedano sem se na klasično gimnazijo vpisal, ker je bilo dovolj prostih mest in sem vedel, da bom tu gotovo sprejet. Moj načrt je bil tak, da kakšen teden ali dva preživim na klasični gimnaziji, potem pa se prepišem na GCC, saj je bila to moja prva izbira.  Zaradi vzdušja na šoli in neverjetnih sošolcev sem se odločil, da na klasični gimnaziji ostanem. Še en dejavnik, ki me je prepričal, da ostanem, je bila latinščina. V ta sistematični jezik sem se preprosto zaljubil. Zakaj mi je latinščina tako všeč? Zaradi bogate kulture starih Rimljanov, sistematičnosti in liričnosti jezika. Učenja latinščine ne predlagam samo tistim, ki jih to zanima, ampak tudi vsem drugim, ki jih zanimajo družboslovne in naravoslovne vede, saj ti na mnogih področjih razširi obzorja. Naučiš se drugače (analitično) razmišljati (izven okvirjev) in discipline pri učenju. Beri naprej

“Največ, kar lahko naredimo sami sebi, je to, da najdemo nekoga, ki razume”

Intervju s Špelo Bošnjak, avtorico knjige Sanje 1.0

Špela Bošnjak je dijakinja 3. g-razreda ki v prostem času igra kitaro, poje in piše pesmi ter besedila.

Obožuje naravo in sončne zahode. Njen najljubši letni čas je zima, predvsem zaradi snega in zimskih športov, saj obožuje smučanje in bordanje ter bele strmine.

Po naravi je vedoželjna, pogumna, vedno pripravljena pomagati, igriva in vedno polna novih idej, predvsem pa se izjemno rada uči o drugih kulturah in različnih pogledih ljudi na svet. Jeseni je izdala knjigo Sanje 1.0, zato smo jo povabili k pogovoru.

Kdaj in kako si se začela ukvarjati s pisanjem?

Začela sem že davno, sploh zato, ker sem že od nekdaj rada pisala. Moja prva zgodbica je bila pri šestih letih o zajčku Zlatku, ki sem jo potem tudi sama ilustrirala v svojo majhno knjižico. Kasneje smo za domače branje velikokrat dobili nalogo, da moramo kakšno stvar sami napisati. Takrat je prvič nastala tudi malo bolj fantazijska zgodbica o vili Leili. To imam še danes shranjeno in je ena mojih lepših zgodb. S pisanjem sem se bolj resno začela ukvarjati v 8. oziroma 9. razredu. Takrat je začela nastajati tudi moja knjiga, ki sem jo dokončala v 1. letniku.

V gimnaziji pa se s pisanjem ukvarjam vsak dan, ampak ne samo s pisanjem zgodbic, temveč tudi razmišljanj, dnevnikov, pesmi in tudi glasbe. Tako je pisanje postalo del mojega življenja. Beri naprej

»Že odkar obstajamo, poskušamo doumeti skrivnosti narave«

Intervju s profesorjem Kristijanom Kocbekom

Splošno znano dejstvo je, da se prebivalci I. gimnazije v Celju delimo na tiste, ki jim matematika leži, in vse druge, ki se tolažimo, da v trgovini ne bomo potrebovali logaritmov in kotnih funkcij. Prvih je statistično verjetno nekoliko manj, a so na svojem izbranem področju na srečo tako uspešni, da šoli (in sebi) vsakič znova prislužijo izjemne rezultate.

In ker vsaka talentirana ovčka potrebuje svojega pastirja, je tu profesor Kocbek. Ker njegovi dijaki že skoraj dvajset let prejemajo najvišja priznanja v državi in svetu, je letos prejel priznanje DMFA Slovenije za delo z mladimi. Z njim smo izvedli kratek intervju.

Zakaj je matematika pomembna? Zakaj je matematika lepa?

Kakor za koga, zame res, za kakega dijaka pa morda kaj drugega. Zame sta odgovora na obe vprašanji tesno povezana, imata enak odgovor in ta je sledeč: ljudje, že odkar obstajamo, poskušamo doumeti skrivnosti narave in družbenih pojavov. Izkazalo se je, da za to rabimo natančno orodje za dober opis teh pojavov in matematika je tu nedvoumen zmagovalec. Vedno se izkaže, da če nečesa ne znamo opisati z  matematičnim formalizmom, te stvari, o kateri želimo govoriti, pravzaprav ne razumemo dobro. Zato je matematika pomembna. In lepa! Njena absolutnost, nihče ji ne more oporekati, to, kar govori, je res. Nikjer drugje v življenju ne moremo zaslediti tega (razen morda v filozofiji). In zato je pomembna v šoli, »sili« dijake, da razmišljajo natančno in dosledno, kar pa je naporno in zato je pri veliki večini ljudi osovražen predmet. Seveda se lahko nekdo vpraša: »Pa zakaj bi morali biti natančni in dosledni?« Zato, da se lahko razumemo. Poleg tega je vedno dobro, da smo natančni, mar ne? Če se z nekom dogovorim, da se dobiva ob nekem času … potem je res dobro, da se dobiva takrat in ne petnajst minut kasneje. Beri naprej

Pevski zbor in orkester I. gimnazije znova požela bučen aplavz

Ubrano petje Mešanega mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Tomaža Marčiča s spremljavo orkestra je zadonelo v četrtek, 19. 12. 2019, ob 19. uri v Veliki dvorani Celjskega doma. Tudi letošnji repertoar je presenetil, saj je najprej postregel z zanimivo izvedbo tipičnih božičnih pesmi in se nadaljeval v duhu ljubezni s pesmima »J’ai dans le coeur« in »Lutko« skupine S.A.R.S., ki je bila posvečena gostom iz Šabca.  Beri naprej

Umetnostno obarvan petkov dan na Dunaju

Že tradicionalna umetnostnozgodovinska ekskurzija na Dunaj je potekala v petek, 13. 12. Nanjo so se lahko prijavili dijaki vseh letnikov, ki jih zanima umetnost, ali pa tisti, ki smo si želeli popestriti konec tedna. V zgodnjih jutranjih urah smo se, skupaj s profesoricami Ivano Šikonijo, Tanjo Petrič in Vesno Milojević, ki je bila koordinatorica izleta, odpeljali z avtobusne postaje Glazija proti naši končni točki, kamor smo prispeli okoli 9. ure. Najprej smo se sprehodili do muzeja Albertina, kjer smo si ogledali razstavo risb, grafik in slik Albrechta Dürerja – glavnega predstavnika nemške renesanse. Beri naprej