»Na odru ni čarovnije, če za vrati ni kemije«

Kako so nastajala ZAPRTA VRATA v izvedbi Fedrinega gledališča

Letošnji projekt Fedrinega gledališča je bila drama Zaprta vrata francoskega eksistencialističnega filozofa in pisatelja Jeana-Paula Sartra. Priložnost smo si jo imeli ogledati v četrtek, 13. februarja, in kasneje še prvo ponovitev en mesec kasneje, 10. marca.

Aleška Voh, dijakinja 3. g-razreda, ki se je preizkusila v vlogi režiserke (in nalogo odlično opravila), je povedala, da sploh ni veliko razmišljala, ko se je odločila za izziv: »Na sestanku za kulturne dejavnosti so omenili, da gledališče že dolgo ne deluje, in se mi je posvetilo. Kot bi nekaj v moji glavi kliknilo, sem se odločila, da bom jaz to spremenila. Sploh se nisem ubadala z dvomi, ali sem sposobna ali ne, enkrat v življenju lahko sanjam gledališče.«

Povedala je tudi, da je bil največji izziv zanjo ugotavljanje, kaj sploh pomeni biti režiser. Za celoten projekt je morala tudi malce spremeniti razmišljanje. Morala je obvladovati položaj, za katerega se je prijavila, si ustvariti avtoriteto, se zavedati odgovornosti, da se vsi zanašajo na njeno sposobnost, mnenje in potrpežljivost. Ampak očitno ji je vse to uspelo, saj je Lovro Zgoznik, 3. a, omenil, da ga je prav ona pri vsem skupaj najbolj presenetila: »Ima dobro vizijo in je neusmiljena. Prava režiserka. Vesel sem, da sem lahko sodeloval z njo.« Beri naprej