prof. Duška Veronek

duška

“Vsak jezik je bogat na svoj način”

Prof. Dušanka Veronek je profesorica nemščine in angleščine, v svojem prostem času pa se uči še španščino in francoščino. Veliko potuje in se v vseh teh jezikih preizkuša tudi z naravnimi govorci. V okviru Evropskega dneva jezikov, ki je bil v soboto, 26. 9. 2015, smo se z njo pogovarjali o njenem odnosu do tujih jezikov, ki v današnjem svetu postajajo vedno bolj pomembni.

Na naši šoli trenutno poučujete nemščino. Kdaj pa ste se je sami začeli učiti?

Nemščino sem se začela učiti v prvem letniku I. gimnazije v Celju, takrat še Gimnazije Celje, kot drugi tuji jezik.

Se vam zdi, da se je način poučevanja nemščine zelo spremenil od takrat, ko ste se je učili vi, do sedaj, ko vi poučujete druge?

V sedemdesetih letih, ko sem se začela učiti nemščino, je bilo življenje drugačno. Ni bilo toliko neposrednega stika z drugimi jeziki, ni bilo interneta. Nemščino smo se učili pri pouku. Če ni nagajalo vreme, smo zvečer lovili valove radijskega  programa Österreich 3, kjer pa nas je bolj zanimala dobra glasba v angleščini kot povezovalni tekst v nemščini. Sicer pa nismo bili generacija, ki se je rodila z računalniško miško v roki, in zato je bilo za nas naravno, da je učenje povezano s trudom, da potrebujemo za pot do cilja več kot udoben stol, pet minut časa in nekaj klikov z miško.

Živimo v svetu, ko je za večino ljudi angleščina skoraj drugi materni jezik. Ali se vam zdi, da se dijaki zato manj posvečajo učenju drugih tujih jezikov?

Res je. Marsikateremu dijaku je odveč, da se mora učiti drugi tuji jezik. Drugi jeziki se zdijo dijakom pogosto precej težji kot angleščina. Ne zavedajo se, da je to zato, ker so se veliko angleščine naučili spontano. Angleščina je prisotna na televiziji, na internetu, v glasbi … Vendar nagovoriti človeka v njegovem jeziku je povsem drugače, kot če se pogovarjata v angleščini. Vsak jezik, ki ga znaš, ti odpre nova vrata, za katerimi odkrivaš nove ljudi in novo kulturo. Vsak jezik te bogati na drugačen način.

Se je razmerje med številom dijakov, ki se vpišejo na višji nivo nemščine, in tistih, ki se vpišejo na osnovni nivo nemščine, v zadnjih letih spremenilo?

Razmerje se spreminja. Leta 2006, ko smo začeli s skupinami za nadaljevalno učenje, smo imeli dve skupini. Kasneje je število upadlo, letos pa imamo spet dve skupini.  V Sloveniji je v zadnjih letih naraslo zanimanje za učenje nemščine, kar povezujemo z možnostmi študija in zaposlitve v Nemčiji in Avstriji ter razvejanim gospodarskim sodelovanjem Slovenije s tema državama.

Kako pa je s številom dijakov, ki se odločijo za nemščino na maturi?

Od uvedbe mature leta 1995 se za nemščino odloča okrog 20 dijakov.

V prostem času se učite še nekatere druge tuje jezike. Kateri so ti jeziki in kako se učenja lotevate?

Obiskujem tečaja  španščine in francoščine. Poleti se udeležim kakšnega tečaja v tujini ali pa se prepustim pogovorom na španskih in francoskih ulicah …  Dragi dijaki, bolj prizadevna in vztrajna sem kot vi, a možgani v mojih letih niso več tako prožni, kot vaši. Zato izkoristite prednost, ki vam jo omogoča mladost. Učite se tujih jezikov zdaj, izkoristite vsako priložnosti, ki se vam ponuja, da obogatite svoje znanje.

Kaj vas tako veseli pri jezikih, da jim namenjate toliko časa? Z njimi se ukvarjate profesionalno pa tudi v prostem času.

Kot dijakinja si nikoli nisem mislila, da bodo igrali jeziki v mojem življenju tako pomembno vlogo. Moji interesi so bili na povsem drugih področjih. Po spletu okoliščin sem se odločila za študij angleščine in nemščine. Pa mi na srečo ni bilo nikoli žal. Ponudila se mi je priložnost za učenje španščine. Sobivanje jezikov je postajalo vedno zanimivejše. Za učenje četrtega tujega jezika sem potrebovala malce spodbude, potem pa je postajal občutek potapljanja v jezike vedno bolj privlačen. Z branjem sem osvežila še »srbohrvaški« jezik in tako sem se znašla sredi jezikov, ki me vsak zase in vsi skupaj veselijo in bogatijo.

Imate v načrtu učenje še katerega izmed tujih jezikov?

Zaenkrat ne. A se nikoli ne ve.

Pravijo, da ni pomembno samo to, da se tujega jezika naučiš, ampak tudi da spoznaš dežele in ljudi, ki govorijo ta jezik že od rojstva. Kakšno je vaše mnenje o tem? Imate s tem kaj osebnih izkušenj?

Mislim, da sem na to vprašanje delno že odgovorila. Rada potujem v dežele, kjer govorijo jezik, v katerem se znam sporazumevati. Ostanem malo dlje, nisem samo bežen opazovalec. Pristopim k ljudem, se pogovarjam … Če govoriš njihov jezik, te ljudje sprejmejo drugače. In ti jih začneš spoznavati. Njih in njihov način razmišljanja, življenja … Dober občutek.

Kateri od tujih jezikov pa vam je najljubši? Zakaj?

Nimam najljubšega. Vsi so mi ljubi. Res francoščina žametno zveni, španščina je prijetno melodična, nemščina privlačna zaradi svoje izrazne moči, angleščina mikavna v vseh svojih izraznih niansah, »srbohrvaščina« topla in spevna. A ko prodreš skozi zunanjo lupino jezika, v njegovo bistvo, začneš spoznavati njegovo bogastvo. In vsak jezik je bogat na svoj način.

Tadej Počivavšek

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja