prof. Lea Gornjak

Človeka verjetno ne bomo spoznali do potankosti

lea gornjak,portretLea Gornjak je profesorica psihologije na naši šoli. V zadnjem letu se je ukvarjala z raziskovanjem povezav med spanjem in delovanjem posameznika. Povzetek ugotovitev smo lahko slišali na predavanju v okviru Tedna možganov, kjer je povedala, kako pomemben je spanec in da ta ne vpliva le na naše počutje, temveč tudi na produktivnost in koncentracijo. Spregovorila pa je tudi o študiju psihologije.

Ste na raziskovanje vpliva spanja na možgane naleteli že med študijem, ali je šlo le za osebni interes?

Pri tem je šlo predvsem za osebni interes. Med študijem me je bolj zanimala klinična psihologija in marketing, medtem ko me je tematika spanja začela zanimati šele pred enim letom. Možgani so me zanimali že prej in tako je povezava med njimi in spanjem porodila tole predavanje.

Ali nam lahko zaupate eno stvar o možganih, ki se vam zdi najbolj neverjetna?

Najbolj neverjetno pri možganih se mi zdi dejstvo, da tudi možgani odraslega človeka ustvarjajo nove možganske celice. Ta sposobnost je povezana tudi s počutjem in depresijo, kar vrže novo luč na zdravljenje slednje. Ugotovili so, da pacientom, ki so preboleli raka, zaradi močnih zdravil, ki so jih prejemali, ne nastajajo nove možganske celice. Tako je prišlo do zanimive reakcije, pacient je ozdravel, a hkrati razvil depresijo. Rast novih možganskih celic me fascinira predvsem zato, ker med drugim pozitivno vpliva na počutje.

Ste od nekdaj vedeli kaj boste šli študirat? Ali ste to kdaj obžalovali?

Ne, ampak tega nisem nikoli obžalovala. Moj prvotni namen je bil študij nemščine in španščine ter delo prevajalke.

Ali kljub visokim kriterijem za vpis, dijakom in dijakinjam svetujete tovrsten študij?

Vsekakor, zaradi tega, ker je študij psihologije zanimiv. Sama sem študirala v Ljubljani, zdaj je študij mogoč še na dveh univerzah – v Mariboru in na Primorskem. Študij je sestavljen iz predavanj, seminarjev in praktičnih vaj. Med študijem pridobiš predvsem teoretično znanje, z zaposlitvijo pa se začnejo vrstiti številne praktične izkušnje.

Se Vam zdi, da je v psihologiji še veliko odprtih vprašanj in je ravno zato poklic psihologa tako zanimiv?

Da, v psihologiji je še preveč odprtih vprašanj. Psihologi se moramo zavedati dejstva, da človeka verjetno ne bomo spoznali do popolnosti. To nam preprečujeta kompleksnost in individualnost posameznika. Posploševanje je precej zahtevno in niti ne odraža realnosti. Dvomim, da bomo kadarkoli osvetlili vso človeško zapletenost.

Kaj je bolje: da dijaki  popoldne dremajo in gredo ponoči spat pozneje, ali da se brez dremeža odpravijo spat že pred dvanajsto uro?

Težko je določiti enotno pravilo za vse zaradi individualnih razlik. Če se popoldne, po kosilu, počutiš zaspanega, nisi skoncentriran in si neproduktiven, potem je najbolj smiselno poslušati svoje telo in za kratek čas zaspati in delati pozneje. Obstaja veliko ljudi, ki lažje funkcionirajo v popoldanskih in večernih urah. Vemo pa, da šolski sistem ne dovoljuje podaljšanega jutranjega spanja in tu naletimo na problem. Tisti, ki jim uspe premostiti popoldansko utrujenost, naj delajo in gredo spat ob bolj običajni večerni uri.

Maša Krajnc

Foto: Sebastjan Tkavc

 

 

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja