Genski inženiring: nasprotovanje človekovi naravi ali bodočnost moderne medicine?

Genski inženiring: nasprotovanje človekovi naravi ali bodočnost moderne medicine?

Nobena skrivnost ni, da so danes znanstveniki zmožni že marsičesa. Iz obdobja, ko nas je pomanjkanje znanja ustavljalo, smo prestopili v čas, ko smo zaradi etičnih ovir ali pa preprostega strahu primorani brzdati napredek.

Genski inženiring se je na mnogih področjih človekovega delovanja že uveljavil: oskrba diabetikov z inzulinom, gensko spremenjeni organizmi v prehrani, proizvodnja surovin iz organizmov. A na točki, ko največji znanstveniki že vedo, kako bi oplojenemu jajčecu odstranili okvarjen ali nezaželen gen in vstavili novega, oziroma bi s pomočjo matičnih celic človeku izdelovali nova tkiva, smo obtičali. Glavni razlog niso vratolomne finančne vsote, ki podpirajo raziskave, ampak osnovno vprašanje morale in razuma: »Ali smo šli predaleč«?

Kajuhovci (Barbara Vičič, Monika Videmšek in Urh Zorko) smo se v soboto, 14. novembra, udeležili drugega letošnjega debatnega turnirja, ki se je odvijal na Gimnaziji Ormož. Z afirmacijske in negacijske strani smo se v prvih dveh krogih spopadli z vnaprej poznano trditvijo »Podpiramo uporabo genskega inženiringa za izboljšanje človeka«, v tretjem krogu pa so napovedali debatno trditev »V srednjih šolah bi morali uvesti obvezno testiranje na droge«. Zmagali smo dva kroga in se med 24 ekipami, ki so sodelovale na slovenskem delu turnirja, uvrstili na sedmo mesto. Urh pa se je drugič zapored uvrstil med deset najboljših govorcev turnirja.

Napovedi o posledicah uporabe genskega inženiringa na človeških genih so različne. Obljublja se odpornost na bolezni, odprava dednih bolezni in raznih okvar, ki prizadenejo potomce. Ljudje pa kljub temu menimo, da na tako veliko »moč« pri odločanju o človeških lastnostih še nismo pripravljeni. Pri genskem inženiringu seveda gre za zelo natančne postopke, pri katerih ima lahko najmanjša napaka usodne posledice. Ob tehtanju med pozitivnimi in negativnimi učinki je svet trenutno v fazi, ko je genski inženiring na zarodkih neodobravan, čas pa bo zagotovo prinesel nove raziskave in nove poglede na to tehniko.

Pri argumentaciji genskega inženiringa smo se ob zagovarjanju te metode debaterji oprli na odpravo bolezni in na podaljšanje življenjske dobe, torej na posledice, ki bi pozitivno vplivale na človeka. Ko pa smo genskemu inženiringu nasprotovali, smo upoštevali dejstva o neraziskanosti te metode, o možnosti napak pri izvajanju in posledično tudi koncept »otrok po naročilu«, ki bi se najbrž uveljavil.

Turnir je bil ponovno dobra preizkušnja naših debaterskih veščin, prav tako pa smo si širili obzorja na zelo aktualnem področju.

Urh Zorko

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja