Božično-novoletni koncert 2018

»Najpomembnejše je imeti ljubezen do glasbe«

Pevski zbor in orkester I. gimnazije znova navdušila

Tradicionalni božično-novoletni koncert Mešanega mladinskega pevskega zbora in Orkestra I. gimnazije v Celju je odzvenel v četrtek, 13. 12., v veliki dvorani Celjskega doma. Letošnji repertoar je bil zanimiv in pester, saj so se prepletale melodije svetovno znanih uspešnic skupine ABBA in dobro poznanih slovenskih skladb. V Celju je prvič zazvenela kantata za mešani zbor in orkester, Eno je dete rojeno, priznanega slovenskega skladatelja Alda Kumarja. Od kod ideja za izbiro takšnega repertoarja? Profesor Tomaž Marčič, zborovodja pevskega zbora na I. gimnaziji, nam je povedal, da je bil povod za izvajanje pesmi skupine ABBA dogodek z vaje oziroma priprave na nastop: »Ko smo s pevci čakali v Gimnazijki, so začeli nekateri navdušeno peti njihove pesmi – nekdo od pevcev je celo zavzel oder in s krajšim glasbeno-dramskim vložkom požel aplavz. Po kratkem posvetu s pevci me je njihovo navdušenje prepričalo. To je bilo to. Protiutež tem angleškim in večinoma lahkotnim pesmim, tako po vsebini besedil kot tudi po glasbeni plati, pa sem iskal in našel v krajši kantati Alda Kumarja, ki je uporabil in na svoj način obdelal tri stare slovenske božične pesmi. Bolj ponotranjeno in tehtnejše.«

Prireditev sta povezovala Nika Gradišek, dijakinja 3. letnika, in Timotej Klincpredsednik Dijaške skupnosti. Glasbeno pester večer je napovedala himna I. gimnazije v Celju, ki nas opominja na že 210-letnico delovanja naše šole. Sledil je govor našega ravnatelja, dr. Antona Šepetavca, ki je med drugim povedal: »Čas teče ciklično, izteka pa se linearno.« Zaželel nam je leto, polno veselja, zdravja, uspehov in miru, in poudaril, da naj bodoče leto – leto 2019 zares »živimo« v najboljšem pomenu besede.

Pevski zbor na I. gimnaziji ima bogato in razkošno zgodovino, ki sega že v drugo polovico 19. stoletja. Svoje novodobno delovanje je začel pod vodstvom profesorja Egona Kuneja, leta 2009 pa je zbor vzel pod okrilje profesor Tomaž Marčič. Pod njegovim vodstvom je zbor sodeloval že na mnogih državnih in mednarodnih tekmovanjih ter festivalih, kjer je prejel veliko priznanj in pohval.

Tudi Orkester I. gimnazije ima dolgoletno tradicijo, že iz časa pred drugo svetovno vojno. Pobudnika za njegovo ponovno oživitev sta bila dijaka Simon Dvoršak in Gregor Deleja. V naslednjih letih so orkester vodili še bivši dijaki I. gimnazije – Tomaž MarčičLuka Železnik in Martina Anderlič. V šolskem letu 2017/18 je v velike čevlje stopil Peter Tovornik, prav tako eden od nekdanjih »kajuhovcev«.

Na letošnjem, zdaj že kultnem dogodku ob zaključku koledarskega leta je nastopil tudi Mešani pevski zbor Gimnazije Litija, ki ima že 19-letno tradicijo. Njihov program je raznovrsten, saj izvajajo od sodobne zborovske literature do popularne glasbe, pa tudi slovenske ljudske pesmi. Na koncertu so zapeli štiri pesmi v angleščini, ena pa je bila v afriškem narečju z naslovom Baba Yetu. Profesorja Marčiča sem vprašala, kako je sploh prišlo do sodelovanja. »Lansko leto nas je zborovodja Blaž Rojko povabil k sodelovanju na njihovi prireditvi »Gimnazijadakjer smo se predstavili trije gimnazijski zbori. Takrat smo se spoznali, bilo je prijetno, zato smo jih tokrat povabili še mi. Vesel sem bil, ko so se odzvali vabilu in se mi zdi, da so s svojim zabavnim programom in sproščeno izvedbo lepo dopolnili celoten večer.«

Vsako leto koncert popestrijo tudi nekateri solisti in solistke. Letos jih je bilo kar šest. Kako pa jih zborovodja izbere? Profesor Marčič je povedal, da je ta izbira v zadnjih letih postala kar velik izziv. Zdi se mu namreč, da je vse več vedno boljših solistov – predvsem solistk! Kateri pa so kriteriji, po katerih zborovodja določi soliste? »Kriterija sta dva: kakovost in starost – rahlo prednost imajo namreč pevke in pevci, ki se s tem šolskim letom poslavljajo od nas. Priložnosti za solo v določenem koncertnem večeru tudi ni ogromno, zato je to tehtanje včasih res neprijetno, a vseeno neke vrste sladka skrb.«

Po končanem glasbenem dogodku sem spregovorila nekaj besed z eno izmed solistk Hano Prtenjak, dijakinjo 4. letnika. Pravi, da je trdega in resnega dela v zboru navajena še iz osnovne šole, kjer je imela priložnost delati z zahtevnimi profesoricami. Ko se je odločala za vpis v srednjo šolo, je bil eden izmed glavnih razlogov, zakaj se je odločila priti na I. gimnazijo, ravno pevski zbor. Povedala je še: »Zbor na I. gimnaziji je vsekakor presežek mojega zborovskega udejstvovanja, delo v njem pa mi je vedno v ponos in veselje

Kakšna pa je izkušnja drugih dijakov s petjem in predanim delom v zboru naše šole?

Luka Jeršič, dijak 1. letnika, je že v osnovni šoli obiskoval pevski zbor. Ko sem ga vprašala, ali opazi kakšne razlike v primerjavi z zborom na naši šoli, je odgovoril: »Popolnoma drugačni so način vadenja in učenja pesmi, delitev po glasovih, odnos med nami – pevci in zborovodjo. Tudi število pesmi je večje in s tem pride tudi več vaje.« Povedal je še:  »Menim, da je zaradi tempa, ki ga imamo pri zboru, dobro imeti glasbeno podlago in posluh, vendar pa se mi zdi najpomembnejše imeti ljubezen do glasbe

Katja Zapušek v zboru sodeluje že vsa štiri leta. Kaj pa ona meni o repertoarju? »Čeprav mi morda ni vedno najbolj všeč, kar pojemo, moram reči, da pa je vedno zanimivo in pestro. Pojemo od popularnih pesmi do tistih klasičnih in povezanih z zgodovino. Velikokrat so pesmi, ki jih izvajamo, tudi v tujih jezikih.« Pravi, da ji je bilo posebej v veselje lansko sodelovanje s skupino Mi2.

Neža Apšner, dijakinja 2. letnika, ima od vseh načinov izvajanja pesmi najraje a cappella. Na vprašanje, ali vsak potrebuje talent, da se vpiše v zbor na naši šoli, je odgovorila: »Gotovo potrebuješ nekaj talenta, vsekakor pa se lahko v zbor vpiše vsak, ki ima strast in voljo do petja in se je pripravljen potruditi

Nika Brance

Foto: Vid Rojc