UZG ekskurzija

Umetnostno obarvan petek na Dunaju

Že tradicionalna umetnostnozgodovinska ekskurzija na Dunaj je potekala v petek, 13. 12. Nanjo so se lahko prijavili dijaki vseh letnikov, ki jih zanima umetnost, ali pa tisti, ki smo si želeli popestriti konec tedna. V zgodnjih jutranjih urah smo se, skupaj s profesoricami Ivano Šikonijo, Tanjo Petrič in Vesno Milojević, ki je bila koordinatorica izleta, odpeljali z avtobusne postaje Glazija proti naši končni točki, kamor smo prispeli okoli 9. ure. Najprej smo se sprehodili do muzeja Albertina, kjer smo si ogledali razstavo risb, grafik in slik Albrechta Dürerja – glavnega predstavnika nemške renesanse.
Razstava obsega okoli 200 del, čeprav jih je v času svojega življenja ustvaril še več. Razvil je poseben slog v tehniki lesoreza in bakroreza. V muzeju si je možno ogledati raznovrstne razstave z izjemnimi umetniškimi deli iz različnih umetnostnozgodovinskih obdobij. Meni najljubša in zanimiva razstava je bila »Od Moneta do Picassa«, saj je zajela nekoliko sodobnejše obdobje ustvarjanja – konec 19. in 20. stoletje. Albertina, nekdanja razkošna palača Habsburžanov, vsako leto privabi obiskovalce iz celega sveta, saj je zakladnica del tradicionalne in moderne umetnosti, postreže pa tudi z arhitekturo in fotografijo.

Po končanih ogledih v muzeju smo imeli prosti čas, ki smo ga izkoristili za kosilo v centru mesta. Dijaki smo posegli predvsem po hitri hrani, seveda pa ni šlo brez tipičnega dunajskega zrezka in krompirja. Nekaterim je čas še dopuščal hiter sprehod po trgovinah in nakup manjših spominkov. Ob dogovorjeni uri smo se zbrali in skupaj odšli še do božičnega sejma, kjer smo lahko poskusili njihove tradicionalne sladice, kot so torta sacher, germknodel in jabolčni zavitek (Apfelstrudel). Prodajali so tudi druge znane jedi od drugod, npr. vaflje, sladke preste, jabolka, oblita s čokolado, palačinke … Nekateri so se uspeli pogreti še ob toplem čaju. Ker pa čas hitro teče, se nam je že mudilo naprej do Umetnostnozgodovinskega muzeja. Tam smo se prepustili drugačnemu slogu ustvarjanja, in sicer baroku. Beseda barok izhaja iz slabšalnega pomena, saj pomeni nepravilno oblikovan biser, v primerjavi z renesanso pa je nekaterim pomenil pretiran in izumetničen slog, a smo se z ogledom del Caravaggia in Berninija prepričali, da v bistvu ni tako. Caravaggio in Bernini sta bila namreč med najmogočnejšimi baročnimi umetniki. Ustvarila sta imenitna dela, predvsem slike in kipe, z najrazličnejšimi motivi – od spolne ljubezni in erotike pa vse do avtoportretov. Razstava me je navdušila, saj je postregla z odličnimi deli, predvsem pa mi je bilo všeč ozadje in zgodbe, kako so posamezne slike in kipi nastali. Naš vodnik nam je povedal, da so na izbiro določene tematike in motivike Caravaggiovih del vplivali predvsem dogodki iz njegovega življenja, se pravi, da so vsa avtobiografska. Predmet njegovih slik so bile pogosto svetnice, svetniki, vendar je modele oz. navdih zanje Caravaggio našel v svojih prijateljih, ki so bili žrtve alkoholizma, in prostitutkah. Bil je mojster v oblikovanju svetlobe v slikarstvu, saj je znal odlično izoblikovati in prikazati ostra razmerja med osvetljenimi in osenčenimi deli.

Po končanem ogledu razstave smo se z avtobusom še popeljali po Dunaju, da smo ga videli v vsem njegovem sijaju, ki mu ga dajo lučke v tem prazničnem času. Čakala nas je le še 4-urna vožnja do doma. Ekskurzija nam bo prav gotovo ostala v lepem spominu, saj smo pridobili novo znanje na področju umetnosti, s čimer smo spoznali tudi delček tuje kulture.

Nika Brance